Vroči hokejisti za vroče dni

Stanleyjev pokal in Anže Kopitar sta zadnjih nekaj dni vroča tema po vsej Sloveniji in med tako rekoč vsemi ljudmi. Tistimi, ki kaj dajo na hokej in tistimi, ki jih hokej drugače sploh ne zanima. Mislim, da ni Slovenca, ki ne bi vedel, kaj je Stanleyjev pokal, in ne Američana, ki ne bi vedel, da je Anže Kopitar iz Slovenije.

Da, zagotovo je Anže Kopitar najboljši in najuspešnejši ambasador Slovenije ta hip. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko denarja je država Slovenija prispevala za njegov uspeh. Glede na to, da je odšel že zelo zgodaj, verjetno malo. Ali pa vsaj, ali so se ga spomnili kdaj prej – preden je postal del ekipe, ki je osvojila najprestižnejšo nagrado v hokeju. A kot je velikokrat s športniki, jih kujejo v zvezde le, ko dobijo kakšno nagrado, ko so le pridni, delovni ljudje, ki se odpovedujejo normalnemu življenju na račun dosežkov, pa le redko. Zato verjetno z Anžetom Kopitarjem ni nič drugače.

Priznam, da nisem bila nikoli navdušenka nad hokejem, razen, če šteje goreče prebiranje knjig Rachel Gibson, v katerih nastopajo postavni, seksi, zabavni in nežni hokejisti. Ni me sram povedati, da sem ravno ob prebiranju njene knjige Kar ljubiš, to poljubiš prvič slišala za Stanleyjev pokal. Tudi naslednja knjiga, Pravi zame, ga omenja. Tako vsaj glede tega nisem bila popolnoma nevedna, če sem že o vsem ostalem.

Se pa spomnim tistega koledarja, o katerem so vsi (beri ženske) veliko govorili in ki sem ga imela tudi sama. Seveda leta potem, kajti bilo ga je nemogoče dobiti. A fotografije izklesanih teles so več kot odtehtale to pomanjkljivost. Tam je bilo moč videti, kako neverjetno privlačni so ti fantje, kajti v tistih svojih ‘oklepih’ tega vsekakor ne kažejo.

V Kar ljubiš, to poljubiš sem prebrala, da fantje počno nenavadne reči s Stanleyjevim pokalom. Eni bolj, drugi manj, vsi pa ga izkoristijo za svoje najbolj nore sanje. Kot je recimo ljubljenje pred Stanleyjevim pokalom. Zanimivo … Me prav zanima, kaj si bo omislil Anže Kopitar.

No, Rachel Gibson je zaslužna, da sem se navdušila nad hokejisti. Jaz, ki nisem bila še nikoli na nobeni hokejski tekmi – priznam, da si je tudi na televiziji še nisem ogledala –, kajti zame je to preveč grobi šport in mi ni noben užitek gledati moških, ki se pretepajo s palicami in lomijo kosti. Predvsem sem se navdušila nad njihovo nežnostjo, čutnostjo in uvidevnostjo. Človek bi pomislil, da so takšni le v knjigah, a očitno je naš Anže Kopitar prav takšne, kajti zasledila nisem niti ene obrekljivosti, videla pa sem ogromno Američanov, ki nosijo dres z njegovo številko, kar pove največ.

Zdaj je odlična priložnost, da naredimo nekaj na promociji Slovenije. Me zanima, ali se bodo kaj zganili tam, kjer se pač odloča o teh stvareh. Se spomnim, da smo nekoč, ne tako dolgo nazaj, zaprosili STO za dve! promocijski majici, da bi jo dijaki na koncu mednarodnega tabora podelili belgijski kraljici, ki je prišla na njihovo predstavitev. Pa smo dobili odgovor, da jih lahko kupimo. Zraven pa so prijazno napisali cene. Tako da velikih upov nimam.

A Stanleyjev pokal prihaja v Slovenijo! Knjige o njem, hokejistih in njihovih življenjih pa si lahko preberete že danes, če vzamete v roke Rachel Gibson.

Vroči hokejisti za vroče dni
Pomakni se na vrh