Vroče in hladno

Povezave med literaturo in letnimi časi menda še niso bile deležne posebnih strokovnih raziskav, ampak smo jih preprosto vzeli za logične in samoumevne. Vsega je seveda krivo poletje, ki je kot prvo dobilo predznak letnega časa primernega za takoimenovano lahko branje, potem je prišla na vrsto zima, ki je postala primeren čas za različne pravljice, končno pa sta svoje branje dobila tudi pomlad in jesen, oba predhodnika naših vremenskih skrajnosti.

Zakaj je poletje dobilo prav lahko literaturo nisem nikoli razumel. Konec koncev je to letni čas ko imamo največ časa za prebiranje knjig in logično bi bilo, da se takrat lotimo zahtevnejših del, ki terjajo več miru in neobremenjenosti. Toda v vsesplošni euforiji lahkotnosti je poletje postalo najbolj pop letni čas, saj nas časopisi napadajo z različnimi podlistki in turističnimi reportažami, televizija s poceni nadaljevankami in ponovitvami, radio s poročanji s plaž in bazenov, resne kulturne ustanove pa kar zaprejo vrata. Poletje menda ni njihov čas.

Težko bi vedel, kdaj se je to začelo in če so res le dopusti krivi za takšno obnašanje, zagotovo pa bi težko rekli, da obstajajo neposredne povezave med kvaliteto nekega kulturnega izdelka in temperaturo zraka, količino padavin, močjo vetra in stopnjo oblačnosti. Žal že pokojni gimnazijski profesor umetnostne vzgoje, risar, lutkar in filmar Sašo Dobrila, nam je govoril o tem, da je za velika dela in velika odkritja treba imeti dovolj časa in dovolj svobode, zato so največji umi in civilizacije svetovne zgodovine živeli ob toplem Mediteranu. Tam so lahko celo leto razmišljali o svetu in okolici, medtem ko so se morali drugje truditi za preživetje v ledenih zimah in časa za takšne vrste ustvarjalne svobode niso imeli ravno na pretek.

Verjetno niti on ni mislil povsem resno, čeprav je res, da je marsikatero odkritje povezano s človeško lenobo, lenarjenje pa si je lažje privoščiti v toplem mediteranskem mestu kot v zasneženi hribovski vasici. Ali je torej slučaj, da so veliki filozofi živeli med vročim kamenjem stare Antike, na pesku ob Nilu ali na obali Tirenskega morja? No ja, priznati je treba, da so se nekateri dobro ustvarjalno sproščali tudi drugje, naprimer v Andih ali ob mongolski puščavi, toda to vendarle dokazuje le to, da kvaliteta življenja, sem pa sodi tudi kvaliteta branja, gledanja in poslušanja, ni neposredno povezana z nobenim od kazalcev, ki jih sicer obvladujejo vremenarji.

Med iskanjem pametnega zaključka tega zapisa me je zmotil telefonski klic znanca iz popevkarske scene, ki me je seznanil s svojo odločitvijo, da se bo prijavil tudi na letošnji festival Melodij morja in sonca. »Komad imam in je super, ti pa napiši en tak tekst, kot jih znaš le ti. Ne predolg in kompliciran ampak nekaj udarno preprostega, veselega in poletju primernega.«

Mef

Vroče in hladno
Pomakni se na vrh