SLEPEC IZ SEVILLE

Inšpektorja Javierja Falcóna med velikim tednom pokličejo na prizorišče umora lastnika več priljubljenih restavracij v Sevilli, Raúla Jiméneza. Umrli je privezan na stol, odstranili so mu veke. Ko se je Jiménez na vso moč boril, da ne bi videl, kar mu je morilec prikazoval na televizijskem zaslonu, mu je odpovedalo srce. Temu umoru sledita še umora prostitutke in trgovca z umetninami, ki je pomagal zasloveti Falcónovemu pokojnemu očetu Franciscu, ki je bil priznan slikar.

Morilec je obseden s pripovedovanjem zgodbe o nasprotjih med iluzijo in resničnostjo, o tem, kako zaznavamo stvari in kako ljudje niso vedno to, za kar se izdajajo. Falcón se med preiskavo bori s privlačnostjo, ki jo čuti do glavne osumljenke Consuelo Jiménez, s spominom na svoj propadli zakon z Inés, z mislijo, da nima prijateljev in da je v življenju odpovedal pri vsem – razen v poklicu. Vse to v njem sproža stres, ki ga sili k nerazumnemu vedenju, kar v sodelavcih in nadrejenih sproži dvome o njegovi sposobnosti voditi preiskavo.

Naključno odkritje očetove fotografije med Raúlovo lastnino vodi Falcóna k raziskovanju lastnega življenja in očetove preteklosti. Odkrije očetove dnevnike, v katerih ta opisuje svoje življenje v legiji med državljansko vojno in na fronti v Rusiji ter poznejše hedonistično obdobje v Maroku, kjer je spoznal Raúla Jiméneza in se dvakrat poročil, a sta mu obe ženi umrli. Javier spozna, da oče ni bil človek, kakršnega je poznal on. Javier tudi sam postane morilčeva tarča, saj sta povezana prav prek Francisca. Inšpektor odkrije, da njegov oče ni bil le surovež in izprijenec, temveč tudi morilec, tat in prevarant. Morilec se zdaj maščuje, ker mu je Francisco ubil deda in temu ukradel slike, s katerimi je pozneje zaslovel po vsem svetu.